Potepinka

škrat

Brskate po arhivu kategorije Srednješolska poezija

Ko te vidim…

Ko te vidim ko te slišim ko te sanjam… In ko si z mano ali ne, si želim le, da bi ljubila me.

(Avtor neznan)

  • Share/Bookmark
Beri naprej ...

Objavil/a Potepinka 3.01.2008 - Zapisano pod Dnevnik, Srednješolska poezija, miks | Komentiraj

Ko jaz gorim…

Ko jaz gorim, tebe prekriva ivje in ko miren si, pri meni je vse divje.

Mene napadajo metulji, ko ti razmišljaš stvarno in ko smeješ se, meni za vse je ravno.

Ko jaz sem črna, ti si bel in, ko spat odidem, se tvoj dan je že začel.

Na pogled tako različna, v svojem bistvu sva enaka, zreva z dveh svetov v drug drugega junaka.

Vsak na [...]

  • Share/Bookmark
Beri naprej ...

Objavil/a Potepinka 7.11.2007 - Zapisano pod Srednješolska poezija, miks | 4 komentarjev

Plesišče

Plesišče, polno ljudi, oglušujoča glasba, utripajoče luči, hierarhija plemena.

To isto plesišče, prazno bližine, tišina besed, zamrle oči, anarhija golazni.

Obstaja ravnovesje - realno stanje.

Prazni ljudje, polni bližine, zamrle luči utripajočih oči pleme golazni, hierarhija anarhije.

  • Share/Bookmark
Beri naprej ...

Objavil/a Potepinka 8.07.2007 - Zapisano pod Srednješolska poezija, miks | Komentiraj

Vozlišče svetov

Besede so obvisele v zraku,

še zadnji pogled,

dotik

in bežen nasmeh.

Vozlišče svetov,

povezanih za hip,

razpotje življenj,

ki bi lahko skupaj bili.

Trenutek,

vse bolj neresničen se zdi,

čas ga odnaša,

v spominu počasi bledi…

  • Share/Bookmark
Beri naprej ...

Objavil/a Potepinka 6.06.2007 - Zapisano pod Srednješolska poezija, miks | Komentiraj

Materija

Danes sem jezna…

  Vse, kar sovražiš

je tisto, česar nimaš.

Vse, kar želiš,

so stvari, ki jih preziraš!

Pretvarjaš se, da si srečen,

da živiš življenje, kot si želiš..

A v sebi veš,

da nekaj močno pogrešaš,

da je okoli tebe prazen prostor.

  • Share/Bookmark
Beri naprej ...

Objavil/a Potepinka 14.05.2007 - Zapisano pod Srednješolska poezija, miks | Komentiraj

Stone

Pomlad. Nedelja. Sonce.

Jaz pa se počutim nekako takole…   Like a stone without its place lifted up in a no-gravity space.   The words, the people around, like illusion, a current – rewind.   And beyond.. Well of feelings.. Delirious state of being alive.  

  • Share/Bookmark
Beri naprej ...

Objavil/a Potepinka 22.04.2007 - Zapisano pod Srednješolska poezija, miks | Komentiraj