Potepinka

Število komentarjev mi je izdajalo, da nekaj ne štima… Wait, they put this on the cover page?!? Idiots.. Včerajšnje nebuloze za večino pač nimajo nobenega smisla, tisti pa, ki jih razumejo, na tale blog ne zaidejo s klikom na random link. To je samo še potrdilo mojo teorijo, da so za preboj objav pomembni naslovi. Provokativni, neumesni, aktualni, zblojeni, jezni, zabavno, kakršnikoli, samo da užgejo. Kot pri Slovenskih novicah :) Cover page bi sicer moral biti (skrita) želja vsakega blogerja… Zato pa pišemo, right? No, mene pa je misel, da je 1000 naključnih obiskovalcev ošvrknilo dotični zapis, navdajala s paranojo. :)

Današnje jutro je bilo že samo po sebi kaotično. Prebudila sem se v preddpoustno mrzlico in uletela direktno na kosilo. Vedno znova se obnašata, kot da bomo prvič sami doma. Rože, rože, pa breskve v kleti in zelenjava na vrtu in rože in fax in hrana za psa in… Ko je J. začel težiti naj mati pripravi listek, na katerem bo sistematično urejeno zalivanje rož, se nisem mogla več zadrževati.. :) Ko se je avto zapeljal po dovozu, je hišo zavzela neprecenjliva tišina. Res nisem jutranji človek in crash na zadnje vzdihljaje odhajanja zna biti precej stresen. :) Popoldne sem nadaljevala kot vestna gospodinja in se lotila pospravljanja. Šlo mi je kar dobro, z izjemo tega, da mi je, tik preden je prišla na vrsto moja soba, zmanjkalo sape. No, in tako še vedno čepim v neredu, miza je polna drobnarij, pošte, listkov in stvari, ki vsekakor ne pašejo tja. Bom jutri. :) V ponedeljek zjutraj me namreč obišče M. Wihaaa!! :) Punca prihaja iz Novega Sada in je bila moja so-prosotovoljka na taboru v Kniću. Ker se nisva videli že več kot leto in pol, sem že kar nestrpna… Čaka me en teden počitnic kombiniranih z jobom z osebo, ob kateri ni nikoli dolgčas. Torej - kam naj jo peljem in katerih kotičkov Slovenije ne smeva izpustiti?