plastic.soul
18.04.2008Lookin for the soul in a plastic world
Ja, pa sem spet pri dušah…
Javne debate, informativci in kar je še podobnega o našem študijskem sistemu me vedno spravijo v slabo voljo. Vem, nima smisla, da se sekiram, ampak, ko mi grejo ljudje okoli mene1 včasih pošteno na živce. Vedno znova me useka po glavi, da sem res en vesoljc, da razmišljam drugače. Da je moj pogled na študij, kariero, svet drugačen od večine. Da je pričakovanje hudih vpisnih pogojev nepotrebno, da si celo smešen, ker o njih razmišljaš. Želja po delu, po pritisku, po presežkih je množicam pač nerazumljiva. Edina stvar, ki ljudi okoli mene zanima, je zagotovilo, kakšno službo bodo dobili, ko končajo fax. Najraje bi videli, da bi jim bila ta že zagotovljena, še preden bi karkoli dali od sebe, se na kakršenkoli način dokazali. Pa ne tista s povprečno plačo, da se razumemo. Zanima jih, v kolikšnem času se investicija v študij povrne. Šolina, oportunitetni stroški, nezmožnost delanja preko študentskega servisa… A sem res edina, ki ves ta denar dojema kot investicijo vase? Denar, ki je naložen vame, za celo življenje. Tako, kot so vsi tečaji, konference, razstave, predstave, potovanja… Dobrina, ki je ne morem razbiti, zapraviti in mi je niti nihče ne more uzeti.
Vedno znova iščem duše v tem plastičnem svetu. Kot, da me ni že tolikokrat izučilo. Opravičujem se vsem, ki jih po takih streznitvah prve srečam, ker morajo poslušati moje pizdenje čez izrojenost študijskega sistema in nemotivirane študentske množice. Čez ljudi, ki mislijo, da so največji carji na vasi in tiste, ki mahajo z visokim povprečjem, kar pa je tudi vse, kar jim je v času študija uspelo izpeljati. Čez tiste, ki mislijo, da bo njihova ideja rodila milijone in jo v vsej zaverovanosti vase ne delijo z nikomer, da jim je slučajno kdo ne ukrade, ne zavedajo pa se, da ideja na lastnem vrtičku lahko tudi zgnjie.
Vem, vem, jaz sem tista, ki je padla na napačen planet. Zato pa iščem raketo, da me odnese nekam drugam, v rezervat za vesoljce. Vam pošlejm kartico! :)
- seveda ne vsi, le tiste množice [piči gor]









ma… ne it! potem bo dolgčas :)