Dan v družbi javnih uslužbencev? Ne, hvala!
11.02.2008OK, za začetek nekaj woman powerja! :)
Danes je bil en naporen dan, ki bi bil sicer izredno lep, če ne bi imela toliko opravka z javnimi uslužbenci… Zakaj? Ker mi gre na živce, če se ljudje derejo name po nepotrebnem in zato, ker jim gre njihova služba na živce. I don’t fucking care — delaš v storitveni organizaciji, kar pomeni, da tvoje delo vključuje delo z ljudmi1
Že zjutraj me je v prešerno voljo spravila uslužbenka NLB. Pokličem, ker bi rada preverila dogajanje na našem računu, ona pa me nakuri, da tega se ne ureja po telefonu in da naj ali napišem dopis ali pa se oglasim osebno. Gospa razumem, ampak, to bi se dalo povedati tudi na lepši način, right? In ker nisem uslužbenka oddleka za finance neke velike firme, mi prosim oprostite, ker dopis ni prva stvar, ki mi pade na pamet, ko pomislim na komuniciranje z banko. Hvala!
Da o uletavanju v napačne pisarne ne govorimo. Oprostite, če sem vas zmotila pri dopoldanski kavi. Sem pač butelj, ki spregeleda tisti drobni tisk “društva”. In zame je bilo še jutro… In že tako ali tako sem eno precej zmedeno bitje, ki se od doma pozimi odpravi brez plašča, ki vedno rine vrata, na katerih piše “vleci” in, ki največkrat ne vidi stvari, ki jih ima čisto pred nosom. Ja… Sploh pa, glede na to, da sem prinesla samo en papir, bi čisto lahko spadala pod kurirska služba! :D
Še opravičilo gospe medicinski sestri — res vas nisem želela zmotiti pri vašem delu. Absolutno ne, ne bi si privoščila česa tako nezaslišanega. Po neobetavnem čakanju v čakalnici se mi je pač zdelo, da bo bolje, da vam svojo zdravstveno kartico dostavim sama. In sploh je izgledalo kot, da je trkanje na vrata stalna praksa v vaši ambulanti. Pač ne poznam protokola, can you blame me for that? No worries, gospodična se bo vsedla nazaj v čakalnico in mirno počakala…
Za nekaj časa imam čisto dovolj letanja po bankah, uradih in zdravstvenih domovih… Samo kaj, ko vem, da me v tem tednu čakata še dva spopada — jutri si moram nujno narediti nov potni list, v četrtek pa me čaka g. Zobar… Oh, joy! Prosim, bodite prizanesljivi z mano! :)
- ok, saj štekam, da ima nekdo slab dan in vse… ampak, kako imajo trije ljudje, s katerimi imam opravka v istem dnevu slab dan??? [piči gor]
Hja slab dan.. Sej ni fora o tem da imajo slab dan točno ljudje katerih uslugo si potrebovala ti, pač pa da še preden se ti osebki prebudijo, že tarnajo kako grozno je njihovo življenje.. Odprejo oči in v red morajo spraviti dva (ravno to jutro tako zelo zelo zelo) nadležna paglavc. Ko je že vse urejeno se začne obllačiti, si strga najlonke (nori zaradi teka), nato se polije po novi beli bluzi s kavo (še dodatna točka popizditisu) in ko zavije z dovoza na cesto trči v stoječo kolono (madafaka spet bo zamudila). Ko prispe v službo in se sreča z nadrejenim, ki jih posledično še nekoliko bolj zabije v tla. In ker je njihov nadrejeni in se nanj ne mora znesti, no šele potem prideš na vrsto ti.. Tako priročno se je znesti nad nekom ki ga niti ne poznaš.. Vendar tu je VELIKA NAPAKA!!! Zakaj bi se znašal nad nekom, ki je ves vesel da zunaj sije sonce, ki vstane iz postelje z nasmehom na obrazu, ki se veseli vsakega novega koraka, ki ga naredi v svojem življenju?? Pa to njim sploh ni važno.. kar njih interesira je, da “širijo slabo voljo”. Zakaj? Ker si mislijo”zakaj naj bi bili drugi veseli, če sm pa jaz vs zamorjen??”. In nauk je.. Ko sem sama slabe volje je ne širim okrog (v najslabšem primeru se izoliram in počakam da mine).. Kajti taka kot oni pa že ne bom.. In vse bom naredila da bo temu tako :D
hm, komentar skor dalši od bloga :)
hehhe, stašek, evo, čist si zadela! to je to! :D ta “če sem jaz slabe volje, naj bojo pa še drugi” miselnost, grrr!! mene tud ne bojo — ker mi ne glede na to, da se na vse pretege trudijo, da bi name prevalili tisto polito kavo, strgane najlonke, gužvo na cesti in tečne paglavce, še vedno sije sonce in hodim lahkih nog naokrog! :)
brezmožganski, da, which is a compliment for a writer — vsaj vidiš, da je nekdo RES prebral blog :D
[...] sekirajo, kako smo državljani zadovoljni z njihovi storitvami. Ali voham napredek? Mogoče pa bodo dnevi v družbi javnih usližbencev naposled le postali znosnejši… [...]