Potepinka

Ko sem na luftu oz. polna adrenalina je vožnja domov vedno spektakularna. Danes sem se počutila tako excited, da bi pretekla svet, prestrašeno, da bi spokala kufer in odpotovala, zmedeno, jezno in na powerju. Vse… In najbolj primerna podlaga za moje divjanje v galvi in na cesti so bili NOFX-i¹. :)

Kaj mi dogaja? Preveč…

V glavi se mi podijo misli, zakaj so na stežaj odprta vrata pravzaprav bolj grozna, kot tista zaprta. Odprta vrata so negotova, ne nudijo zavetja in vseskozi delajo prepih. Ko stojiš pred zaprtimi vrati, lahko postaneš, globoko vdihneš, se odkašljaš in šele nato potrkaš. Pred odprtimi priprave ni, kar posrkajo te vate. Na zaprtih vratih vedno visi tablica z imenom. Prof. ta in ta, Odsek ta in ta, Svet ta in ta. Odprta pa ničesar ne obljubljajo. Odprta vrata vedno vzbujajo strah pred zaprtjem - kakšna je kljuka? Tista na bunko, ki se ne da odpreti? Pri odprtih vratah preti nevarnost, da se bodo ob naslednjem močnejšem sunku vetra zaprla. Baaam!!.. in že ni več poti nazaj! Zaprta vrata prinašajo varnost, ležernost in predvidljivost. Odprta? Odprta so kot črna luknja. Posrkajo te vase nato pa te obračajo, vrtijo in nosijo v neznano. Zaprta vedno ponujajo en izhod, pri odprtih so izhodi vedno uganka. Mogoče se na drugem koncu sobe nahajajo nova, zopet odprta vrata.

Kaj sedaj? Skozi katera vrata vstopiti?

J. rabla bi že tisti pir.. :) in ja, sedaj sem jaz tista, ki rabi tono pozornosti, ne bratec. Samo kaj, ko je moj advisor na Floridi. Goddamit! Postala bom Skype addict…

Odločitve… You konow I am bad at making decisions, right?!?! Tudi model + in - ne bo pomagal. Ni isto kot, ali hočem čokoldao ali stračatelo, črne hlače ali jeans, rumeno ali zeleno majico… Ne, stvar je malo bolj kompleksna. Ali pa jo samo jaz kompliciram? Je že kdo ugotovil, ali sem nagnjena tudi k temu? Baje izgledam prestrašeno… Jaz pa pravim, da je to odvisno od situacije. V resnici rada teroriziram. Big tajm! Ampak kaj potem, to ne spremeni dejstva, da se moram odločiti. Stvarem ne maram pripisovati življenjskega pomena. To nalepko jim veliko raje pripopam po tem, ko so se že zgodile. Rada rečem “Še dobro… Je že res moralo biti tako..” Yes, I’m an idealist. Can you blame me for that?

Nič, nadela si bom tista moja velika, pozerska bela očala z oranžnimi stekli in vstopila skozi tista vrata, ki obljubljajo največ svetlovbe. There’s always a light at the and of the tunnel… And it’s shining! Z očali se bom počutila zavarovano in nepremagljivo. I can do it, of course! :)

Česa ne maram? Nesposobnih ljudi na mestih, kjer je že težko biti nesposoben in kjer je hitra odzivnost zaželjena. Ggrrrr!!! Vedno bolj ugotavljam, da so knjižnice same sebi namen… A mi lahko prosim omogočite, da brez večjih pretresov pridem do tistih pof*** člankov??? I just wanna start with my thesis, guys! In ne imejte se za pomembne, če to niste!

Kaos in my head… But it’s a beautiful year! :)

August 8 zamenjajte z Year 2008! :P

1. vzdržite se komentarjev o ogrožanju varnosti na cesti. se zavedam, da če bo kdo naj** sem to jaz v svoji mali lupinici [piči gor]