Ko jaz gorim…
7.11.2007
Ko jaz gorim, tebe prekriva ivje in ko miren si, pri meni je vse divje.
Mene napadajo metulji, ko ti razmišljaš stvarno in ko smeješ se, meni za vse je ravno.
Ko jaz sem črna, ti si bel in, ko spat odidem, se tvoj dan je že začel.
Na pogled tako različna, v svojem bistvu sva enaka, zreva z dveh svetov v drug drugega junaka.
Vsak na svojem polu, se privlačiva v naboju, in najini življenji istemu pripadata ustroju.
Avtor Potepinka, zapisano 7.11.2007 ob 23:47 pod Srednješolska poezija, miks. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.
4 odgovorov na “Ko jaz gorim…”
Komentiraj
ja kul, zdaj poskusi pa še kaj brez rime.
ha, ti rime niso všeč? bo (je) tudi to.. :)
ej super je to. Si ti napisala?? in ravno rime imajo tu čar, tako, da kar nadaljuj tako :)
ja, js sm napisala… pure feelings!