Te je kdaj strah svojih misli?
20.10.2007Te je kdaj strah svojih misli? Se kdaj zalotiš v razmišljanju o prepovedanem in potem ti je v naslednjem trenutku žal, da si si priznal, da o tem dejansko razmišljaš? In, ko se potem tako intenzivno prepričuješ, da vse skupaj ni bilo nič pomenljivega, v resnici le toneš globje in globje.
Zakaj so misli sploh prepovedane? Zakaj, če so povezane s hrepenenjem? In, zakaj se sramujem svoje glave? Zakaj je racionalno realno? Zakaj smo se postavili v okvire? To je prav in ono narobe. In bognedaj, da bi svoje misli izgovorila na glas. In kaj, če sprožim butterfly effect? Je s tem kaj narobe? In kaj, če prevetrim in obrnem na glavo življenja? Je s tem kaj narobe?
Kdo se odloča, kaj je dobro in slabo? O pozitivnih in negativnih posledicah? Zakaj je tako prekleto samoumevno razmišljati o posledicah? Kako lahko že v naprej vedo, ali je nekaj dobro ali slabo? Zakaj se v naprej omejujemo in determiniramo? Zakaj mora biti življenje zaporedje razumnih in sprejemljivih dejanj?
Vem, da mi bo enkrat počil ventil. In bo prepovedano privrelo na dan. Kaj, če bo takrat že prepozno?
jaz dosti razmisljam in ponavadi bolj malo govorim. zato ker to, kar je v moji glavi ostane tam. in samo jaz vem o cem razmisljam. pa se ponavadi ne sramujem tega.
Jst tud ful razmišljma, čeprav sm brezmožganski :). S kolegom sva imela dolgo debato o razmišljanju in na koncu sva si povedala kaj kdo razmišlja, kdaj in kje… prav zanimivo in malce smešno je bilo. Sram me ni povedat, me je pa strah sogovornikove reakcije, če povem kaj mislim tisti trenutek ali nasploh…. in ravno zaradi tega to zadržujem v sebo. Sej pomojem vsi tako delajo. Res pa je, da če veliko veliko razmišljaš ni dobro za tebe in za druge… kasnej začneš obesedeno razmišljat o posledicah in kako bi kaj speljal. Probaj malo manj razmišlati… malo manj vprašanj si postavljaj, pa ti bo bolje, no, nevem če ti bo bolje… samo nehala se boš spraševati. Mah… itak smo vsi čudni! ventil naj ti kr poči… in ne samo 1krat… naj ti takrat, ko tebi paše. Tisi ki te ima rad, mu bo vseeno…. (lahko me pokličeš, se dobiva in razrahlaš ta ventil ;) )
hm.. sej ne gre za to, da me je sram… ta beseda mi nekak ne paše zravn.. mogoče boljš, da se bojim svojih misli. če me štekaš…
drugač maš pa prov, če bi mal manj razmišljala, bi blo včasih velik bolš. in sploh, ko začnem o posledicah.. mah, sej veš :P ampak ta čist iskrena debata - d best. vrjamem, da je blo zanimiv ja :) in predvsem težko… ker men se včas zdi, da ko svoje misli izgovorim, postanejo čisto drugačne, zgubijo pomen in izpuhtijo… čakam, da poči…
po pivu se pa tud. toži in kmal bom mela dost te štale v svojem lajfu.. kako pa tu & tvoj želodček? :)
pa kake štale?? to ni štala… prej bi rekel, da je to ena manjša zmešnjavca v tvojem življenju, ki čaka, da jo razčistiš. Sicer si pa zdej srečna… se sprehajaš po svetu še z nekom…tako,da te ta vprašanja ne smejo ovirati pri uživanju!! jst sm kul… moj želodček pa tud :)