Potepinka

škrat

« Kam grejo vse ure? | | All In My Head »

Elektro Ljubljana you’ve killed my inspiration!

17.07.2007

Včeraj ste me pošteno razkurili. Kako vam pade na pamet, da poskrbite za izpad elektrike nekaj čez eno ponoči? Ravno v trenutku, ko z največjim zanosom pritiskam na tipke na tipkovnici in sestavljam besede, ki bi izlile vso čustveno napetost iz mene…

Puf! CCcssss… Tema.

Fak, kaj je to zdej??? Ne me jeb**! Pa me… Zmanjka elektrike. In ker ni našla poti nazaj v naše žice kar nekaj časa, sem se spravila spat. Komaj. Ker sem morala najprej oprezno tipajoče poiskati vžigalnik, da sem prižgala tisto po vaniliji dišečo svečo na moji nočni omarci. Še enkrat več je prišlo prav, da je tam. In še enkrat sem bila “nagrajena” za svojo počasnost - če bi se že spravila v rutarja po tisto luč in fotru dovolj dolgo težila, naj jo zmontira, potem bi morala včeraj stikati še za svečo.

Enivej, the bad thing is, da je z izpadom elektrike izpadel tudi moj navdih. In so šle besede… Na nebu so se pridružile zvezdam, se izgubile v neskončnosti in zamrznile v času. Bral jih ne boš nikoli… Mogoče je bolje tako. Ali pa tudi ne… Zanos je bil precejšen. But, always look on the bright side - sem se vsaj pobrala spat. Drugače bi pred zaslonom najbrž visela še kar nekaj časa in potem bi danes spet vstala prepozno. Ali pa tudi ne - zahvaljujoč našemu poštarju, ki se čuti dolžnega, da mi izroči tisti časopis direktno v roke. Upam, da ne zato, ker ve, da sem sama doma in da ponavadi na vrata pricapljam v eni zeeello-preveliki-pižama majici. :lol:

In danes? Danes je ogenj v moji duši že pogašen, danes sem tista mučna vprašanja zaklenila na podstreho svoje glave, danes so besede preprostejše, danes je dan drugačne barve. Hmm…

Danes sem gospodinja. :)

Pokonci sem nekaj več kot uro in pol in v tem času sem naredila že marsikatero koristno stvar. Yeah, i’m proud of myself! Čeprav se zavedam dejstva, da nimam ravno ne vem kakšne pravice, da bi bila. :P Najprej sem zalila rože na zgornejm balkonu. Opazila sem, da je bila stara mama že bolj pridna od mene in me je z zalivanjem na spodnjem prehitela. Ampak psa pa ni odvezala, wierd… Ker sem se zalivanja lotila res še čisto zalimana, sem v kopalnici naredila poplavo, ko sem polnila tisto kanto od substrala. Talent, da si naredim 2x več dela, kot je treba. Itak… Usmilila sem se tudi fikusa v svoji sobi, ki je od tistih 34 listov sigurno že kakšnega izgubil. Dragi, oprosti… Ko sem prišla v spodnji štuk sem se zgrozila nad številom rož, ki jih poseduje moja mati. Aaaaaa, na vseh policah, poličkah, mizah, mizicah, omarah, omaricah. In sem se lotila… Ugotovila sam, da zalivanje rož sploh ni tako trivialno delo, kot se zdi. Kok jih moram sploh zaliti? Šit, tole je bilo očitno preveč… Joj, kaj mi bo mt nardila, ko bo vidla tele rože. Še dobro, da bom štafetno palico predala sestri in ne bom jaz njihova zadnja skrbnica, preden pride mami domov… Še vedno upam, da pride tisti ženski čut za rože z leti. Rože kot rože imam sicer rada, samo skrb zanje me ne navdušuje preveč…

Ko sem opravila z rožami, sem napolnila pralni stroj, se nakj časa ubadala z mislijo, ali moram naravnati program 8 ali 9. Ehh, nema veze. Danes se počutim 8. Res ne vem, zakaj nima stroj slikic, ali pa vsaj legende… Super bi namreč bilo, če bi bili programi kje razloženi za tite, ki pač cunj ne peremo vsak dan.

Nato sem se prepustila uživanju v kavi, zajtrku in časopisu. To mi je pri celotni home alone sceni najbolj všeč. Da imam tisit jutranji mir, da si ga vzamem na izi, da me noben že takoj zjutraj ne zasuva z vprašanji, žolčnimi pripombami in nalogami. Da lahko v miru spijem kavo in preberm časopis.  Da nato prav ležerno pospravim za sabo in se lotim dela. Uživancija…

V tem hišnem miru bom uživala še tri ure.  Potem pa job, again… Če bo danes spet tako, kot včeraj, me bo kar pobralo. Folk, vroče je, too much vroče, kaj vam ni jasno, da hodite na pijačo?? :) The bright side - 8 ur hitreje mine. Samo, meni je vrooččeeee… Tolažim se z mislijo, da me samo 5 šihtov loči od morja. Zabavno, kako se merske enote s časom spreminjajo. Če bi isto stvar ugotavljala 10 let nazaj, bi rekla, da grem samo še 5x spat in že grem. :) Danes sem vsake prespane ure vesela…

Grem… Cunje so oprane! :)

 

Avtor Potepinka, zapisano 17.07.2007 ob 11:10 pod Dnevnik, Odkritje dneva, Utrinki. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

Ni odziva na “Elektro Ljubljana you’ve killed my inspiration!”
Komentiraj




Please visit WP-Admin > Options > SPA and enter the key. Don't have a key? Signup here