Potepinka

Pred dnevi sva imeli z mami after-exam-healing-shoping¹. Bilo je v četrtek, ki je bil zame že tako naporen, psihično in fizično². Da sem ostajala pri življenju sem se ves čas filala z vodo³, kar pa ima za posledico redne obiske moje predrage prijateljice straniščne školjke… No, že tako ali tako sem tiste vrste človek⁴, ki mora odtočiti nadpovprečno velikokrat. Res ne vem, zakaj. Je to samo zaradi količine popite tekočine, je kapaciteta mojega mehurja nadpovprečno majhna⁵, je vse to samo psiha in grem pač na WC, kadarkoli ga zagledam? Kakorkoli, temu misteriju še nisem prišla do dna, ampak, se trudim. :)

Zna pa biti sila neprijetno, če te neustavljiva želja po straniščni školjki, prime na neprimernem kraju. S tem mislim na kraj, kjer enostavno ni ne WC-ja in ne primerne okolice za punce, da bi odtočile. :P Zato sem včasih izredno vesela, da je WC v Nami, da se lahko olajšaš tudi v podhodu pri Kongrscu, ipd. Eden takih “rešilnih” WC-jev pa je tudi v Maxi Marketu, ki je bil moj cilj tistega četrtkovega večera, ko sem nuujnooo potrebovala prijateljico školjko.

WC v Maksiju je plačljiv že od kar pomnim. Toaleto ima pod nadzorom starejša gospa, ki se je v teh letih verjetno že nekajkrat zamenjala, zame pa ostaja vedno ista “teta s stranišča”. Gospa skrbi za urejenost, čistost in naparfumiranost prostorov ter, najpomembnejše, pobira denar. Koliko? Pojma nimam…

Ko sem v četrtek planila v predprostor stranišča, tete ni bilo tam, ker se je ukvarjala z brisačami pri ženskah. Ko je videla, da sem vstopila direktno v WC, me je premerila s pogledom, ki mi je dal vedeti, da bo še kako pazila, da ne bi WC-ja zapustila brez plačila. “Ja, ja, sej vem, da je za plačat..” sem si mislila in opravila svoje. Umijem si roke, osvežim obraz, napudram nos, popravim tisti pramen las, ki me že cel dan j*** v glavo⁶, izpulim eno dlako na levi obrvi, pogledam se še enkrat v ogledalo iz desnega profila, preverim… :D Kje sem že ostala? Torej, olajšana in prešerne volje zapustim WC in se ustavim v predprostoru, kjer za svojim pultom pokončno stoji gospodarica Maksijeve olajševalnice in me meri s pogledom. Denarnico sem iz torbe vlekla že med hojo⁷. Pogledam v predalček za kovance ter nato na pult, da preverim, če je kje kaj napisano, koliko sem za uporabo stranišča dolžna plačati. Nič. Pogledam gospo in jo vprašam “Kok pa je?“. Ona pa mi ledeno odvrne “Ja kok pa daš?!? Kok maš?”. Začudeno jo pogledam, saj me je čisto vrgla s tira. Do mene se je vedla, kot da ne bi imela dovolj denarja za WC, kot, da nisem sposobna plačati njenega dela… Vse skupaj se mi je zdelo res neumno. Pogledam krožniček na pultu, ki je hranil same bakrene, malo vredne evrčke. Pogledam v denarnico in najdem kovanec za 1 evro, 2 za 10 centov in nekaj bakrenega drobiža. Evrskega pustim, ostale kovance pa na hirto preštejem in jih spustim na krožnik. Gospa zabrusi “V redu je…”. Mislim si “da fak, a je res tok težko povedat, kok hočeš met za wc???…” in zapustim prostor.

Koliko sploh stane WC? Jaz sem ji pustila tam okoli 30 centov. Pojma nimam, ali je to dovolj, ali ne. Najbrž je premalo… Če me spomin ne vara, sem nazadnje, ko sem potovala (Belgija, Nizozemska) za WC plačevala 50 centov. Je pa tudi res, da je bilo tam ponavadi vsaj nekje napisano, koliko je treba plačati. V Maksiju tega pač ni… In kako naj potem jaz, nič hudega sluteče dete, ki nima pojma, kako se gibljejo cene WC-jev na trgu, kako je s konkurenco ponudnikov toaletnih prostorov in kakšna je straniščnim gospodaricam zajamčena cena, vem, koliko hudiča sem dolžna plačati za uporabo WC-ja??

1. my ass.. ubistvu je bil bolj nuja, kot kaj drugega, ker sva kupovali darilo za sestrin rojstni dan [piči gor]
2. 2 izpita, letanje po štacunah,… [piči gor]
3. no, žejna sem bila non-stop tudi zaradi pice, ki sem jo jedla za kosilo [piči gor]
4. ali pa, bolje rečeno punca - tipi itak ful manj hodijo na WC. Blagor njim… [piči gor]
5. kar bi lahko bilo, glede na mojo celotno nadpovprečno majhnost, dosti verjetno… [piči gor]
6. prasec! :P [piči gor]
7. saj sem ja poštena punca! :D [piči gor]