Potepinka

Še malo.. Še nekaj dni.. In evo me, spet na poti, novim dogodivščinam naproti! :) Komaj čakam!

Ob tem času, čez natanko tri dni, bom že stala na Brnku, z ruzakom na ramah in čakala, da se moje letalo proti Bruslju odlepi od tal. WwwIIiiiHHhhaaAaAa!! :D Izpuhtela bom za 10 dni, ok 12, če štejem še 2 dneva preživeta na letališčih. Danes se me je začela lotevati predpotovalna mrzlica.. Razmišljam, kaj vse moram še postoriti jutri in v torek. Zavarovanje imam, rabim še vrečo za ruzak (zahtevek mojega brata, če hočem, da mi posodi “ta velik backpack”), vodič iz knjižnice, pa ogromno drobnarij in liter borovničk za mojo prijateljico, h kateri sem namenjena. Ja, punci se na Nizozemskem najbolj toži po borovničkah! :)

Štartam torej v sredo, via Bruselj. Tam ostanem dva dni, naslednja postaja pa bo Utrecht. In potem? Bomo videli! :) Imam en dober teden, sonce in srečo (upam) na moji strani in en kup možnosti, da izkoristim čas. Utrecht, Amsterdam, Haag, Rotterdam… Trgi, ulice in uličice, parki, polja tulipanov, morje,.. Klubi, coffee shopi, Queen’s day, Campus bar… Dolgčas mi torej ne bo! :)

Tole potovanje pa bo posebno še iz enega razloga. Po skoraj enem letu se bom zopet srečala z mojim posvojenim nizozemskim BigBro-jem. Posvojitev se je dogodila lansko poletje, ko sva se s Hendrickom spoznala na prostovoljnem delovnem taboru v Srbiji. Med 14-dnevnim druženjem v osrčju Srbije se je stkalo prijateljstvo in čas je, da izpolnim obljubo “See ya!”, dano na avtobusni postaji v Beogradu. No, ampak ni samo Hendrick razlog za obisk Utrechta. Tam od oktobra dalje študira Maša. Maša je ena mala (s)kokica, neverjetno dekle, polno zaposleno, polno načrtov in z resnimi nameni spremeniti svet. Zadnje leto sva si misli, dogodivščine in prebliske izmenjevali preko maila, zdaj pa bova lahko končno v miru pokadili pipo (in seveda popili zgoraj omenjene borovničke:)) in rekli eno ali dve, bolj ali manj pametni, o svetu in vesolju :P

3 more days to go… :)